Partnerji – Flu-Led

Vodilni partner: Slovenska prosvetna zveza

Slovenska prosvetna zveza (SPZ) zastopa kulturne interese slovenskega prebivalstva na Koroškem. Težišče delovanja sloni na razvoju kulturne politike, ki ob spoštovanju kulturnega pluralizma spodbuja sodobne in moderne izrazne oblike in si na podlagi izkušenj iz preteklosti prizadeva za uresničevanje kulture sožitja v med- in multietničnih okoljih in področjih, za med- in nadregionalno sodelovanje, za boljše (s)poznavanje slovenskega jezika in kulture pri večinskem narodu. Posebna skrb velja ohranjanju, razvoju in negi slovenskega jezika ter njegovi prepoznavnosti v javnosti. Slovenska prosvetna zveza te naloge povezuje tako, da skrbi za kvalitetno razvijanje posameznih žanrov kulturnega delovanja. V SPZ je vključenih 44 krajevnih kulturnih društev na južnem Koroškem in v koroškem glavnem mestu Celovcu, katere podpira finančno, organizacijsko in servisno.

Krščanska kulturna zveza (KKZ)

Krščanska kulturna zveza (KKZ) kot osrednja kulturna organizacija podpira in pospešuje kulturno dejavnost koroških Slovencev. Pripravlja osrednje kulturne prireditve in vodi arhiv gledališke in glasbene literature, ima tudi obsežen društveni arhiv. KKZ izdaja publikacije s področja glasbe in etnologije (v sodelovanju s SNI Urban Jarnik), življenjske zgodbe in tudi krajevne monografije ter monografije o društveni zgodovini. V Krščansko kulturno zvezo je včlanjenih 53 krajevnih društev in skupin, ki jim nudi vsestransko podporo pri njihovih dejavnostih na področju gledališča, glasbe, literature in ohranjanja krajevne kulturne dediščine, med katero sodijo prizadevanja za ohranitev domačih ledinskih in hišnih imen. Težiščni projekt KKZ je iniciativa "Slovenščina v družini".

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR)

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR) deluje na območju sedmih občin Zgornje Gorenjske na področjih gospodarstva, turizma, človeških virov, okolja in prostora ter razvoja podeželja. Izvaja projekte lokalnega, regionalnega in mednarodnega obsega. Med slednjimi omenimo mednarodne projekte DEMOCHANGE (demografske spremembe v Alpah), FLU-LED (hišna in ledinska imena na Gorenjskem in Koroškem) in AlpFoodway (prehranska dediščina v Alpah). Ohranjanju nesnovne kulturne dediščine, kar je tudi cilj projekta FLU-LED, so bili posvečeni tudi projekti zbiranja starih hišnih imen na območju Gorenjske, v katerih RAGOR nastopa kot strokovni izvajalec. Do zdaj je bilo v desetih letih zbranih že preko 10.000 hišnih imen, pobuda pa se še nadaljuje in geografsko širi.

Gornjesavski muzej Jesenice

Gornjesavski muzej Jesenice ima nalogo ohranjati dediščino na področju Gornjesavske doline. Je institucija, ki varuje in ohranja tako snovno kot nesnovno dediščino, skrbi za razvoj in preučevanje kulturne dediščine. Ukvarja se z evidentiranjem, zbiranjem, dokumentiranjem, raziskovanjem, restavriranjem, arhiviranjem premične kulturne in nesnovne dediščine, z njeno promocijo (pripravljanje in organiziranje razstav in dogodkov), sodeluje z drugimi muzeji in raziskovalnimi institucijami ter izdaja raznovrstne zgodovinske publikacije.

Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik

Inštitut se posveča etnološkim raziskavam na področjih snovne in nesnovne dediščine, v katera so vključena tudi zgodovinska in jezikovna vprašanja. Težišča inštitutskega delovanja so terenske raziskave, priprava publikacij, znanstvenih srečanj in občasne razstave. Arhivska dejavnost in avdiovizualne dokumentacije dopolnjujejo etnološko raziskovalno dejavnost na dvojezičnem območju Koroške. SNI Urban Jarnik je vključen v raziskovalni projekt „Mladi v slovenskem zamejstvu“. Skupno s krajevnimi kulturnimi društvi inštitut pripravlja in izdaja zemljevide s slovenskimi in ledinskimi hišnimi imeni.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je nacionalno središče za sistematično spremljanje in razlago slovenskega jezikovnega gradiva. Rezultat teh raziskav so slovarji, zbirke in priročniki slovenskega jezika ter znanstvene razprave. Ustanovljen je bil leta 1945 z namenom, da zbira jezikovno gradivo in ga uporablja za izdelavo temeljnih del slovenskega jezikoslovja, kot so pravopisni in pravorečni slovar, slovar knjižnega jezika, opisna in zgodovinska slovnica, etimološki slovar, historično-onomastični slovar, lingvistični atlas, zbornik narečnih besedil, fonogramski arhiv dialektov itd.

Spletna stran

Projektni partnerji