Eno gibanje – tri delovna obdobja

Dosežek: Čezmejni profesionalni projekt FLU-LED

Dokumentiranje ledinskih in hišnih imen na dvojezičnem območju južne Koroške poteka že več desetletij. Ledinska in hišna imena so v 20. stoletju zapisovali številni raziskovalci, jih objavljali in o njih razpravljali. Proti koncu 20. stoletja se je na Gurah in v Selah pojavil nov način zapisovanja imen na stenske oz. žepne zemljevide.

Oba zemljevida, tako z Gur kot iz Sel, sta bila leta 2010 podlaga za sprejem slovenskih ledinskih in hišnih imen na Unescov seznam nesnovne dediščine v Avstriji. Obenem sta postala zgled za izdelavo naslednjih zemljevidov, ki jih v dvojezičnih koroških občinah izdajajo lokalna slovenska kulturna društva.

Na Gorenjskem so se prve pobude za zbiranje hišnih imen ok. leta 2005 pojavile v Dovjem in Mojstrani. Projekti, namenjeni raziskovanju in zapisovanju hišnih imen, so se pod vodstvom Razvojne agencije Zgornje Gorenjske razširili na območja 14 gorenjskih občin.

V evropskem čezmejnem projektu FLU-LED (2011–2015) so projektni partnerji iz Koroške in Gorenjske vse svoje dotedanje izkušnje z dokumentiranjem hišnih in ledinskih imen združili v skupni projekt. Vzpostavili so skupni čezmejni kulturni portal ledinskih in hišnih imen FLU-LED in izdelali poenoteno metodologijo za dokumentiranje in zapisovanje ledinskih in hišnih imen.

Na Koroškem in Gorenjskem se je v skupnem projektu FLU-LED razvilo trajno zanimanje za ohranitev domačih ledinskih in hišnih imen, ki je v tem skupnem prostoru izraz močne in globoke želje po priznanju in spoštovanju kulturne dediščine.

»Gibanje« za zbiranje in ohranjevanje slovenskih ledinskih in hišnih imen lahko razdelimo na tri obdobja:

1.) Začetki zbiranja

… na južnem Koroškem...

Dokumentiranje ledinskih in hišnih imen na dvojezičnem območju južne Koroške poteka že več desetletij. Imena so zapisovali in objavljali številni raziskovalci, med njimi Julij Felaher, Josip Šašel, Angela Piskernik, Eberhard Kranzmayer, Hubert Fabian Kulterer, Otto Kronsteiner, Anton Feinig, p. Bertrand Kotnik, Pavel Zdovc, Ludvik Karničar, Stanko Klinar, Heinz-Dieter Pohl, Iris Karner, Hubert Bergmann, Regina Maria Unterguggenberger idr.

Zbiralec Jozi Pack iz Trabesinj pri Kotmari vasi je od začetka devetdesetih let 20. stoletja dokumentiral imena v Rožu in jih beležil na stenske zemljevide. Z zapisovanjem ledinskih in hišnih imen na zemljevide je zbiranju dal novo kakovost; imena so na zemljevidih tudi lokalizirana, kar je ključno za njihovo celovito ohranjanje.

Na podlagi njegovega dela je kulturno društvo SPD Gorjanci leta 2008 izdalo zemljevid občine Kotmara vas. V istem letu je Interesna skupnost selskih kmetov v okviru evropskega projekta izdala zemljevid s hišnimi in z ledinskimi imeni v občini Sele. Oba zemljevida sta bila podlaga za sprejem slovenskih ledinskih in hišnih imen na Unescov seznam nesnovne dediščine v Avstriji.

Vpis slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem na seznam nesnovne dediščine je leta 2011 spodbudil nastajanje novih zemljevidov. Kulturno društvo Šmarjeta-Apače je izdalo zemljevid z ledinskimi in s hišnimi imeni v Šmarjeti v Rožu. Istega leta je izšel tudi zemljevid z narečnimi ledinskimi in hišnimi imeni v občini Škofiče. Pobudnik izdaje zemljevida je bilo Slovensko prosvetno društvo Edinost.

… in na Gorenjskem

Na Gorenjskem so se prve pobude za zbiranje hišnih imen pojavile v Dovjem in Mojstrani, kjer je tamkajšnje turistično društvo domačije označilo z njihovimi hišnimi imeni. Ideja je vzniknila tudi na območju občine Jesenice, kjer je Klemen Klinar s finančno pomočjo Občine zbral hišna imena in hiše označil s tablicami.

Po zaposlitvi Klemena Klinarja na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske je ideja prerasla v projekt petih občin na Zgornjem Gorenjskem (občine Bled, Gorje, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica), ki so leta 2009 na EU program LEADER uspešno prijavile prvi skupni projekt raziskovanja in zapisovanja hišnih imen. Pozneje so se pobudi pridružile še druge gorenjske občine, ki so na isti evropski program prijavile še dva projekta, v okviru katerih so zbrali hišna imena na območju 14 gorenjskih občin (Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Tržič in Žirovnica). V okviru te večletne pobude je bila vzpostavljena skupna spletna stran Hišna imena na Gorenjskem (povezava na: www.hisnaimena.si), sproti pa so izhajale knjižice s hišnimi imeni (povezava na: http://www.hisnaimena.si/knjizice/).

 

 

2.) Projekt FLU-LED: Enotna podatkovna baza in kulturni portal

Jeseni leta 2011 so Slovenska prosvetna zveza kot vodilni partner in projektni partnerji Krščanska kulturna zveza, Razvojna agencija za Zgornjo Gorenjsko in Gornjesavski muzej Jesenice v okviru evropskega čezmejnega projekta FLU-LED začeli sistematično zbirati in dokumentirati ledinska in hišna imena. Glavni cilj projekta je bil zaščititi bogato jezikovno in kulturno dediščino obmejnega prostora avstrijske Koroške in Gorenjske. Projektni partnerji, kulturna društva in interesna združenja ter številni zbiralci so zbirali in zapisovali stara narečna imena in jih tako rešili pozabe.

V okviru projekta FLU-LED je v sodelovanju jezikoslovcev in dialektologov z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik nastala tudi publikacija Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen, ki je pomemben pripomoček za načrtno zbiranje in zapisovanje hišnih in ledinskih imen tudi v drugih krajih na Koroškem in v Sloveniji.

Leta 2015 so bili kot rezultat projekta na Koroškem natisnjeni štirje zemljevidi, in sicer v občini Bekštanj s standardiziranimi slovenskimi hišnimi in ledinskimi imeni, v občini Šentjakob v Rožu z narečnimi ledinskimi imeni, v občini Bistrica v Rožu z narečnimi hišnimi in ledinskimi imeni in v občini Šmarjeta v Rožu prav tako z narečnimi hišnimi in ledinskimi imeni. Na Gorenjskem so zemljevidi občin Tržič, Jesenice in Kranjska Gora izšli z ledinskimi imeni v narečni obliki.

Vsa zbrana imena z dodatnimi informacijami in razpoložljivimi vizualnimi in zvočnimi podatki so najširši javnosti dostopna v skupni podatkovni bazi na spletnem portalu FLU-LED. Bistveno načelo portala je interaktivnost, kar pomeni, da uporabniki lahko intuitivno navigirajo in iščejo na spletnem zemljevidu, za zasebne, kulturne, turistične in znanstvenoraziskovalne namene pa podatke lahko prenašajo iz podatkovne baze. S pomočjo enostavnega formularja lahko nova imena kot dopolnilo pošiljajo projektnim sodelavcem.

Pomemben namen projekta je, da so imena na razpolago čim večjemu krogu uporabnikov – domačinom za zasebno rabo, kulturnim društvom za kulturno in izobraževalno delo, občinam za promocijske dejavnosti, strokovni javnosti za nadaljnje interdisciplinarne raziskave zbranega imenskega gradiva itn.

3.) Rastoči skupni zemljevid Koroške in Gorenjske

Leta 2017 je izšel zemljevid s hišnimi in z ledinskimi imeni nekdanje občine Radiše (del današnje občine Žrelec), ki ga je pripravil Tomaž Ogris. Zemljevidu kraja Radiše je priložena knjižica s slovensko in z nemško razlago izvora in pomena ledinskih in hišnih imen ter vasi, kar dopolnjuje dotedanje dokumentiranje imen. V pripravi so še zemljevidi za občine Hodiše, Bistrica na Zilji ter Straja vas na Spodnji Zilji, Bilčovs, Sele, Borovlje, Žitara vas in Pliberk.

Leta 2015 je na območju Škofjeloškega hribovja Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v sodelovanju s tamkajšnjo Razvojno agencijo Sora začela raziskovati hišna imena v občinah Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka in Železniki. Vsako leto se v vsaki občini obravnava izbrana skupina naselij; delo še poteka. Na pobudo Občine Bohinj se je leta 2016 začelo raziskovanje ledinskih imen v Bohinju. Narečno in imenoslovno bogati Bohinj je trenutno raziskan na treh območjih, ki so predstavljeni vsak na svojem zemljevidu. Leta 2018 je Razvojna agencija Zgornje Gorenjske nadaljevala zbiranje hišnih imen na območju občin Komenda, Medvode, Trzin in Mengeš. Raziskave financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja; projekt prav tako še poteka.

Vsi projektni partnerji si prizadevajo, da ledinska in hišna imena ostanejo živa kulturna dediščina.